Snemanje telefonskih pogovorov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste v naših smernicah o snemanju telefonskih klicev zasledili, da ni dopustno snemanje telefonskih pogovorov iz razlogov izobraževanja in zagotavljanja višje kakovosti storitev. V skladu z navedenim sprašujete, zakaj pri klicu na 040 404040 (A1) snemajo pogovore zaradi prej navedenih razlogov? Navajate še, da nimate namena naročiti nobene storitve, ter da kličete zgolj zaradi splošnih informacij ali tehničnih težav.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma opozarjamo, da IP ni pristojen za nadzor zakonitosti snemanja telefonskih klicev. Snemanje telefonskih pogovorov ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1), ki kot pristojni nadzorni organ določa Agencijo RS za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju AKOS).

ZEKom-1 načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev brez privolitve uporabnika ali zakonske podlage. V 6. odstavek 147. člena ZEKom-1 določa, da je snemanje in shranjevanje komunikacije brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije prepovedano tudi uporabnikom, kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati.

Izjema velja le po 7. odstavku 147. člena ZEKom-1, po kateri je snemanje dopustno v okviru zakonite poslovne prakse, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe. To velja načeloma tako za stranko kot za podjetje. Potrebno je poudariti, da obvestilo o snemanju telefonskega klica samo po sebi brez izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev ni zadosten pogoj, oz. pravna podlaga za snemanje.

Glede na namen snemanja telefonskih klicev, ki ste ga navedli (torej zaradi izobraževanja in zagotavljanja višje kakovosti storitev), IP meni, da ni razbrati, da bi za snemanje telefonskih pogovorov podjetje imelo ustrezno pravno podlago. Snemanje klicev z namenom izobraževanja in zagotavljanja više kakovosti storitev ni dopustno, saj ni v skladu z namenom, določenim v 147. členu ZEKom-1 (zagotovitev dokaza o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji ali zagotavljanje nalog reševanja in pomoči), druga zakonska podlaga za takšno snemanje pa IP ni znana.

IP še pojasnjuje, da neupravičeno snemanje predstavlja kaznivo dejanje po 137. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki prepoveduje neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje. IP ni pristojen presojati, ali gre v konkretnem primeru za izvršeno kaznivo dejanje ali ne, temveč lahko to ugotavlja pristojno sodišče.

V kolikor imate kakršna koli dodatna vprašanja, vam svetujemo, da se obrnete na pristojni organ – AKOS.

Lep pozdrav,

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravil:                                                                                                                                

Tomaž Brodgesell,
informatik